Sadje in zelenjavo razvrstimo v 5 barvnih skupin: rdečo, rumeno in oranžno, belo, modro in vijolično ter zeleno. Za zadovoljitev vseh potreb organizma je potrebno vsak dan zaužiti vsaj eno pest sadja ali zelenjave iz vsake skupine. Ker večina ljudi zaužije premalo sadja in zelenjave in posledično premalo koristnih snovi, ki jih le ta vsebuje, so znanstveniki iz John Innes Centra v Norwichu pri sodelovanju v projektu FLORA[1] prišli do zanimive ideje.
Paradižniku so vcepili dva gena iz rastline navadni odolin. Ta dva gena v rastlini inducirata produkcijo antocianov[2]. To so rdeča in modra barvila in so učinkoviti antioksidanti. S tem so iz običajnega paradižnika, ki vsebuje veliko antioksidanta likopena[3], karotenoida rdeče barve, dobili vijolično obarvan paradižnik. Tak paradižnik je poleg visoke koncentracije likopena vseboval tudi visoko koncentracijo antocianov.[4]
Test, če ima tak paradižnik kaj boljši vpliv na zdravje kot navadni paradižnik, so izvajali na miših, ki so jim odvzeli gen p53. To je tumor supresorski gen, zato so te miši bolehale za rakavim obolenjem. Imeli so tri skupine miši z različno dieto:
1. običajna hrana za miši
2. hrana z dodatkom rdečega paradižnika
3. hrana z dodatkom vijoličnega paradižnika.
Izkazalo se je, da razlik med prvima dvema skupinama ni bilo, medtem ko so pri tretji opazili očitno daljšo življensko dobo.