Rak je posledica kopičenja mutacij v genomu. Te napake pa nato vplivajo na izražanje in delovanje proteinov, ki so glavni nadzorni mehanizem znotraj celic. Odgovorni so za sprejemanje signalov od zunaj, njihov prenos in izražanje znotraj celice ter za znotrajcelični nadzor genskega materiala in odpravljanje njegovih napak. Mutacije pa zaradi naravne selekcije omogočajo nekaterim celicam, pridobiti prednost pred ostalimi, saj se lahko delijo neodvisno od telesnih potreb, ki nadzorujejo delovanje drugih celic. Pospešeno deljenje povzroča še večje tveganje za mutacije in sčasoma se razvijejo celice, ki imajo toliko abnormalnosti, da postanejo rakave. Te abnormalnosti povzročijo napačno izražanje (preveč, premalo ali nič) nekaterih proteinov. Posledica tega je lahko izguba sposobnosti apoptoze (celična smrt), sprememba odziva na zunajcelične sporočevalce, neovirano deljenje, genetska nestabilnost ter možnost migracije in preživetja v drugih tkivih (malignost). Za posamezne vrste raka so značilne določene lastnosti, navkljub temu lahko te značilnosti zberemo v seznam ključnih lastnosti po katerih rakave celice ločimo od normalnih celic. Največji problem pri zdravljenju povzročajo prav mutacije povezane z malignostjo, saj telo teh celic ne prepozna kot tujek ali nevarnost, tako kot ostale rakave celice in jim omogoča neovirano deljenje in naselitev v drugih predelih telesa. Manjši problem predstavlja tumor (benigni rak), saj njegove celice nimajo sposobnosti naselitve drugih tkivih, lahko pa ga odstranimo s kirurškim posegom.
Advertisement