FANDOM


25. oktobra 2007 so znanstveniki National Institutes of Health (NIH) in Protein Structure Initiative (PSI) v reviji Science Express objavili novico, o uspešni določitvi strukture beta2-adrenergičnega receptorja [1].
Beta2-adrenergični receptorji so tarče beta-blokatorjev in so transmembranski proteini, sestavljeni iz sedmih transmembranskih vijačnic (7TM), ki jih uvrščamo v skupino z G-proteini povezanih receptorjev (GPCR). Ti receptorji so pomembni, ker se nanje z ekstracelularne strani vežejo ligandi – primarni obveščevalci (hormoni, živčni prenašalci, kateholne učinkovine). Z vezavo liganda v celici sproži vrsto reakcij, med katerimi je tudi sinteza molekul sekundarnega obveščevalca cAMP. Na tak način se prenaša signal do tarčnih celic pri naslednjih procesih: hormonska regulacija, prenos živčnih signalov, sprožitev eksocitoze, kontrola krvnega pritiska, celična rast, embriogeneza.
Za določevanje strukture proteinov, ki imajo hidrofilno površino se uporablja metoda kristalizacije. Beta-adrenergični receptorji, ki so transmembranski proteini pa imajo površino hidrofobno. Znanstveniki so se poslužili proteinskega inženiringa, s pomočjo katerega so na receptorju zamenjali fleksibilno zanko z bolj rigidnim delom in ga kristalizirali v nepolarnem mediju.
Ta metoda je zelo pomemben pri določevanju struktur membranskih proteinov. Na ta način so določili strukturo več z G-proteini povezanih receptorjev, ki jih kodira človeški genom.


SEZNAM PREDSTAVLJENIH NOVIC [2]
SKUPINE ZA SEMINAR [3]

Ad blocker interference detected!


Wikia is a free-to-use site that makes money from advertising. We have a modified experience for viewers using ad blockers

Wikia is not accessible if you’ve made further modifications. Remove the custom ad blocker rule(s) and the page will load as expected.

Also on FANDOM

Random Wiki