Science Daily (9. oktober, 2007) - Na Medicinski fakulteti v St. Louisu Washingtonske Univerze so ugotavljali kako holesterol vpliva na Alzheimerjevo bolezen (AB).
Ključna vloga pri nastanku AB je cepitev amiloidnega prekurzorskega proteina (APP) v ß-amiloidni peptid (ßAP). APP je glikoziliran membranski protein, ki je v plazmalemi lokaliziran razmeroma redko. ßAP je polipeptid, ki v možganih uravnava raven holesterola. Pri razgradnji APP nastaneta ßAP-40 in ßAP-42, slednjega je pri bolnikih z AB veliko več kot pri zdravih osebah. Zgodnji nastop AB je povezan z mutacijo na genu za APP, kajti iz mutiranega APP nastaja več ßAP produktov in daljše verige le-teh. Razlog poznega nastopa AB pa je gen za apolipoprotein E (apoE) na kromosomu 19. ApoE je prenašalec LDL holesterola v nevrone.
Vloga holesterola pri AB je še vedno sporna. Prvotne študije sicer zagovarjajo vlogo statinov, ki zavirajo sintezo holesterola, toda pri poskusih na miših, ki so jim dodali statin, se je raven ßAP produktov zvišala. Ker nalaganje ßAP negativno vpliva na AB, so se pojavile ideje o zmesi sestavin, ki bi regulirale presnovo holesterola v možganih ali pa odstranjevale odvečne ßAP iz možganov.
AB ni ozdravljiva, obstajajo pa zdravila, ki omilijo simptome bolezni. Vsekakor pa vsako novo odkritje s sabo prinese več upanja za bolnike.