FANDOM


Motorni proteini so molekularni motorji, ki so sposobni gibanja vzdolž površine določenih substratov. Energijo za premikanje dobijo s hidrolizo ATP in tako pretvarjajo kemično energijo v mehansko delo.

Motorni proteini aktinskih filamentovEdit

Miozini so ATP-aze, ki se premikajo vzdolž filamentov vedno proti + koncu. Premik miozina je sklopljen s hidrolizo ATP in konformacijsko spremembo miozina. Glede na identifikacijo ločimo 14 različnih tipov.

ZgradbaEdit

Težka veriga (ena ali dve, ki se med seboj prepletata) + lahka veriga (različno število).
V vsaki molekuli so 3 regije:

  • glava (vezavno mesto za aktin in ATP) – veže se na aktinski filament
  • vrat (lahke verige z regulacijsko vlogo pri delovanju glave)
  • rep (najbolj raznolik, predstavlja specifično vlogo miozina) – veže se na membrano ali aktinski filament

Nekaj pomembnih miozinovEdit

Miozin I:

  • sestavljen iz 1 težke verige in 3 lahkih verig
  • transport veziklov ali organelov
  • mikrovili
  • filopodiji, lamelopodiji
  • fagocitoza
  • preprečuje poškodbe membrane

Miozin II:

  • sestavljen iz 2 težkih verig in 4 lahkih verig
  • pomembno vlogo ima pri delitvi celice (citokineza) – v ekvatorialni ravnini nastane kontraktilni obroč (pas iz α-aktinina in miozina II), ki je pritrjen na membrano in se nato uviha navznoter in preščipne
  • krčenje mišičnih celic ( repi miozinov II se povežejo antiparalelno v miozinske filamente)
  • aktinski filamenti drsijo med miozinskimi

Miozin V:

  • sestavljen iz 2 težkih in 8 lahkih verig
  • transport pigmentnih zrn
  • transport veziklov gladkega ER v živčne končiče
  • transport imunoglobulinov

Miozina VI in VII

  • v čutnih celicah v notranjem ušesu
  • miozina naglušnosti ( motnje v delovanju povzročijo naglušnost)

Mehanizem interakcije med miozinom in aktinomEdit

Cikel:
1. glava miozina je povezana z aktinom (ATP ni vezan)
2. vezava ATP povzroči konformacijo v miozinski glavi, prekine se povezava z aktinskim filamentom in mioziska glava se odmakne
3. hidroliza ATP povzroči zamik glave proti + koncu, po odcepitvi P se miozinska glava pritrdi na naslednjo aktinsko molekulo
4. odcep ADP povzroči premik aktinskega filamenta

Motorni proteini mikrotubulovEdit

1.KineziniEdit

Gibljejo se vzdolž mikrotubulov vedno proti + koncu ( proti periferiji) – anterogradni transport

ZgradbaEdit

Molekula kinezina je sestavljena iz 2 težkih in 2 lahkih verig in jo razdelimo v 3 regije:

  • glava ( ATP-azna aktivnost in vezavno mesto za mikrotubul )
  • pecelj
  • rep ( lahki verigi-regulacijska vloga pri delovanju glave ter vezava na tovor)

DelitevEdit

  • N-kinezini ( glava na NH2 koncu )
  • M-kinezini ( glava v sredini molekule )
  • C-kinezini ( glava na COOH koncu )

DelovanjeEdit

Transport s kinezini je najpomembnejši v živčnih celicah ( akson → - konec proti telesu, + konec proti sinapsi) - transport veziklov Ena od glav kinezina je vedno v stiku z mikrotubuli. Glava kinezina z ADP se odmakne, glava z ATP pa je pritrjena na naslednji tubulin → pride do vezave ATP → konformacijska sprememba →glava z ADP preide naprej na naslednjo molekulo. Sledi hidroliza ATP v glavi z ATP in odcepi se ADP z glave z ADP. Sledi odcep fosfata in odmik glave.


2. DineiniEdit

Dineini se gibljejo vzdolž mikrotubulov proti – koncu → retrogradni transport

ZgradbaEdit

So večje in kompleksnejše molekule od kinezinov. Sestavljeni so iz:

  • 2 težkih verig ( glava z vezavnim mestom za ATP in mikrozubul)
  • 3 intermediarnih verig
  • 4 lahkih verig (rep)

DelitevEdit

  • citosolni ( transport iz periferije proti središču)
  • aksonemni ( bički in migetalke )

DelovanjeEdit

Molekula dineina se preko komleksa (dinaktin) veže na tovor. Na ta način poteka transport endosomov, lizosomov, mitohondrijev, … Zaradi gibanja dineinov se vzdržuje stalna lokacija Golgijevega aparata v celici.

ViriEdit

  • Geoffrey M. Cooper: The Cell (2003)
  • www.wikipedia.org