Nove Biologije
Register
Advertisement

Bioenergija - okoljski vplivi


BIOENERGIJA IN EKONOMIJA[]

Dandanes govorimo o pridobivanju bioenergije predvsem iz ekonomističnega in torej denarnega vidika, kjer so zelo pomembna poročila raznih organizacij. Tako poroča Organizacija združenih narodov, da je zaradi visokih cen žit prizadetih 82 držav na svetu. Resni socialni nemiri so izbruhnili v 38 najbolj revnih državah. Cene pšenice, mleka in masla so se potrojile, cene koruze, riža in perutnine pa skoraj podvojile po letu 2000. Ekonomska razlaga je, da je dvig cen kmetijskih surovin na svetovni ravni posledica znižanja zalog na trgih koruze in pšenice na eno najnižjih zgodovinskih ravni. Proizvodnja hrane je tako zaostala za potrebami rasti prebivalstva, na prebivalca še nikoli nismo na svetu pridelali tako malo hrane. Rast pridelkov je manjša kot v sedemdesetih, zaradi podnebnih sprememb se vrstijo suše v Oceaniji in tudi drugod po svetu. Nekoliko karikirano, v Aziji je nekaj sto milijonov ljudi začelo jesti žito, predelano v animalnih proteinih (mleko in meso), kar pomeni slabšo pretvorbo in manj žit za druge namene. Vse to je bilo znano in je delovalo že nekaj let, zato s tem ni mogoče pojasniti tako velikega cenovnega šoka. Temeljni vzrok lahko iščemo predvsem v rasti cen energije in odločitvi ZDA in že prej Brazilije, da se energija proizvaja tudi iz biogoriv, to je predvsem sladkornega trsa, koruze, pšenice in oljne ogrščice. Visoke cene fosilnih goriv so omogočile proizvodnjo biogoriv, obenem zvišale stroške pridelave hrane, začele izrinjati in s tem dražiti tudi pridelavo drugih kultur.

Zgoraj je opisan ekonomistični vidik, ki pa se le malo ukvarja z okoljskimi vplivi, ki so prav tako posledica vedno večjega poseganja po proizvodnji energije iz biogoriv.


OKOLJSKI VPLIVI[]

Agroekosistemi so sestavljeni iz rastlin, živali in mikroorganizmov, ki interagirajo en z drugim ter s fizikalnimi interakcijami kot so okolje, prst in zrak. Kadar govorimo o agrokulturni praksi, pomeni, da govorimo tako o obdelavi, gnojenju, zaščiti kultivarjev ter o depolucijski praksi. Tako je potrebno povdariti, da je v vidiku pridobivanje bioenergije povezano tudi s temi pojmi.


OBDELAVA[]

Kadar govorimo o pridobivanju kmetijskih pridelkov, nikakor ne moremo mimo erozije tal, ki je povzročena zaradi intenzivne pridelave, prav tako prihaja do zbijanja tal.


Rastline so v milijonih let, od kadar živijo v asociacijah z insekti in ostalimi škodljivci razvile impresivni repertoar boja proti škodljivcem. Po drugi strani v tej tekmi niso zaostajali ne škodljivci ne insekti. Razvili so mehanizme, ki omogočajo bojevanje proti rastlinskim sistemom proti škodljivcem. Lahko bi dejali, da poteka nekakšen ping-pong med rastlinami in njihovimi škodljivci. Vendar pa smo v zadnjih leti močno pospešili razvoj predvsem an strani škodljivcev, zato ne vemo točno kako se bo odzvala druga stran. S pesticidi in gnojili ogrožamo podtalnico, ker pa v primeru bioenergije že v samem startu upoštevamo, da takpni pridelki niso namemnjeni prehrani ne ljudi ne živali, lahko pričakujemo še bolj pospešeno uporabo raznih zaščitnih sredstev za izboljšanje in povečanje hektarskega donosa pridelka.


Strokovnjaki iz različnih držav in področij, še posebno pa tisti specializirani za energetiko, podnebje in okolje iz FAO in ostalih agencij, ocenjujejo potencial bioenergije in njen vpliv na preskrbo s hrano. Bioenergija ima ogromen potencial za kmetovalce, še posebno tiste v državah v razvoju. Ampak vedno se je treba zavedati še možnih stranskih vplivov in nevarnosti. Biogoriva iz sladkornega trsa, palmovega olja in koruze obetajo zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračju in poskrbijo za nova delovna mesta in infrastrukturo v nerazvitih ruralnih območjih. Ampak kot vsaka medalja ima tudi ta dve plati, tako da se moramo v tem primeru zavedati posledic za okolje, zmanjšanje biodiverzitete in dejstva, da se za take monokulture porabijo ogromne pridelovalne površine. Prav tako se je treba vprašati ali je pametno pridelek, ki je bil prej namenjen človeški ali živalski prehrani, uporabiti za pogonsko gorivo za avtomobile in tovornjake.

S takimi in podobnimi vprašanji se ukvarja množica organizacij, tako vladnih in velikih mednarodnih, kot tudi manjših, nevladnih aktivističnih. Namen teh organizacij ni samo preprečevanje brezglavega pridobivanja bioenergije, ampak izobraževanje in obveščanje prebivalstva, inspiracija milijonom ljudi za zaščito površin, vode, divjega življenja in naravnih virov.

Hitro rastoča bioenergijska industrija ima svoj vpliv na okolje in oskrbo s hrano. Države lahko uporabijo bioenergijo v pozitivno smer, za razvoj ruralnih področij.

Bioenergija ima smisel, če se prej poučimo o območju, kjer se le-ta pridobiva in vidimo, da z njenim pridobivanjem ne ogrožamo prebivalstva z zmanjšanimi zalogami hrane. Zavedati se je tudi treba, da imata tako mala kot velika produkcija bioenergije pozitivne in negativne vplive na okolje. Za učinkovitost in pozitiven vpliv je potrebno sodelovanje več panog, kot so bioenergetika, preskrba s hrano, okoljevarstvo, ekonomija, saj le na tak način pridemo do optimalne izrabe površin za gojenje surovin za bioenergijo in zmanjšamo negativne vplive. V primeru, da države poskrbijo za minimalen kvarni vpliv na okolje in čimmanjše zmanjšanje oskrbe s hrano, potem je lahko bioenergija odlično orodje za izboljšanje razmer v ruralnih območjih. Države morajo postaviti jasne standarde, ki bi jih nadzorovala FAO.

Teorija pokrajinskega mozaika: nekateri strokovnjaki so mnenja, da produkcija biogoriv pozitivno vpliva na okolje in povečuje preskrbljenost s hrano, še posebno če so biopridelki in biomasa porabljeni kot energija za pridelovalce in lokalne skupnosti, kar doprinese k zmanjšanju nacionalnih in mednarodnih potreb po energiji. Nekatere biokulture najbolje uspevajo v mozaiku, kjer jih gojijo skupaj z rastlinami za prehrano in ostalo vegetacijo. Površine z rastlinami za biogorivo lahko v takih mozaičnih ureditvah služijo kot zaščita kulturnih rastlin pred vetrom, obnova degradiranih območij, habitat naravni biodiverziteti.

V deželah, kjer bi se biogorivo proizvajalo profitno, bi lahko tak način uporabe zemljišč pomenil celo agrikulturno renesanso. Vpliv novega bioenergetičnega trga na okolje bo potrebno spremljati, prav tako se s tem odpira potreba po monitoringu in meritvah, da se zaščiti okolje. Prav tako rastline za biogorivo naj ne bi tekmovale za prostor in vodo s površinami za pridelavo hrane. Skratka, da povzamem, bioenergija skriva ogromne priložnosti za kmetovalce, še posebno v deželah v razvoju, zavedati pa se je treba tudi njenih nevarnosti za okolje.


Tehnologije za obnovljive energijske vire: - sončna energija - moč vetra - hidro izkoriščanje - biomasa - biogoriva


ESTETIKA[]

Pridobivanje sončne in veterne energije kritizirajo kot neestetsko. Ampak lahko kolektorji sončne energije služijo kot zvočne bariere ob avtocestah. Amorfne fotovoltne celice se lahko uporabijo tudi za zatemnitev steklenih površin in produkcijo sončne energije. Prav tako pa tudi obstoječi objekti za klasično pridobivanje energije niso ravno estetski presežek in kot taki posegajo v okolje.


OKOLJSKI IN SOCIALNI VIDIK[]

Večina obnovljivih energijskih virov ne onesnažuje okolja direktno. Materiali, industrijski procesi in sama konstrukcija onesnažujejo. Nekateri sistemi za obnovljivo energijo pomenijo okoljski problem. Na primer, stare turbine za izkoriščanje moči vetra so nevarne za ptice. Površina Naslednji okoljski problem je velika površina, ki je potrebna za izkoriščanje bioenergije, kar velja še posebno za biomaso in biogoriva. Tako območje bi lahko porabili v druge namene ali pustili kot neobdelano zemljo. Ampak je pa res, da so tudi območja za tradicionalno pridobivanje energije precej velika, npr. minirana območja okoli rudnikov, varnostne cone okoli nukleark,.. Hidroelektrarne Glavne prednosti pridobivanja energije s pomočjo vode so eliminacija stroškov za gorivo, nizki operativni stroški, dolga življenjska doba, možnost preureditve območja v športne namene. Skratka hidroenergija je cenejša kot tista pridobljena iz fosilnih virov ali nuklearna energija. Obstajajo pa tudi negativni vplivi hidroenergije na okolje. Ti so: izselitev prebivalstva na območju predvidenem za hidroelektrarno, poplavljanje, sprememba vodnega sistema in življenja obvodnih ptic, potencialna nevarnost bioterorizma, v ekstremnih primerih tudi možnost, da se stena, ki zadržuje vodo sesuje, kar vodi do katastrofe. Moč vetra Je ena izmed okolju bolj prijaznih oblik pridobivanja obnobljive energije. Postavlja se prave plantaže veternic. Postavljene na agrikulturno območje najnižji vpliv na okolje. Glede na produkcijo kilovatnih ur zavzema manjšo površino kot katerokoli drugo energetsko pridobivanje, razen strešnega pridobivanja sončne energije. Energijo, ki je potrebna za postavitev veternic, povrnejo že v 3 mesecih obratovanja, življenjska doba pa je od 20 do 25 let. Med samim delovanjem ni emisije zraka s toplogrednimi plini. Moderne veterne turbine so skoraj brez hrupa in rotirajo tako počasi, da so redko neverne pticam.


ŽIVLJENJSKA DOBA[]

Čeprav se energija iz obnovljivih virov lahko izkorišča v neskončnost, pa infrastruktura ne zdrži večno. Po določenem časovnem obdobju jih je treba zamenjati.

VPLIV NA CO2 BILANCO (GLOBALNO, LOKALNO)[]

V najnovejših študijah so primerjali bilanco CO2 različnih virov energije. Najbolj so se osredotočili na jedrsko energijo, saj je z napredkom v znanosti in tehnologiji mogoče zgraditi mnogo učinkovitejše in predvsem varnejše elektrarne. Problem pa se pojavi ne v nevarnosti jedrske tehnologije temveč pravzaprav v njeni tehnološki zahtevnosti. Mnoge države, na katere vpliva rast cen nafte, namreč spadajo med države tretjega sveta. V teh državah je izredno težko zagotoviti potrebno znanje in infrastrukturo za gradnjo jedrskih elektrarn. Tako se v teh državah bolj nagibajo k uporabi biomase v produkciji biogoriv in biometana. Problem pa predstavlja namenjanje obdelovanih površin na katerih se goji hrana za ljudi za pridelavo rastlin, ki se izrabljajo za produkcijo bioenergije. Tako morajo predvsem te države iskati ustrezno ravnovesje med obnovljivimi viri in lastnim preživetjem.

NARAVNA IN KULTURNA KRAJINA[]

Ob produkcij bioenergije vsaka tehnologija zahteva svoje specifične pogoje. Pri uporabi sončnih celic je potrebno za dosego zadostne količine energije prekriti veliko površino. S tem se izgled pokrajine zelo spremeni. Sončne celice so prav tako občutljive na prah in zahtevajo nenehno vzdrževanje. Pri uporabi vetrnic se le te postavijo na mesta s konstantnim vetrom. S svojim izgledom in motečim hrupom zelo vplivajo na okolje v katerem se nahajajo. Prav tako njihov izkoristek še ne dosega trenutnih potreb po energiji. Pri proizvodnji biogoriv in biomase pa se velike površine zasadijo z monokulturami. Pri predelavi biogoriv pa prav tako nastaja veliko organskega odpadka, ki pa se mora predelati v čistilnih napravah v bioplin. Ti postopki, če niso izpeljani pravilno prav tako močno vplivajo na okolje. Vsaka nova metoda za zaključitev kroga ogljika predstavlja v svoji trenutni obliki dokaj veliko tveganje za okolje saj veliko le teh še ni popolnoma dodelano.

BIODIVERZITETA[]

Pri produkciji energije iz obnovljivih rastlinskih virov prihaja do problemov predvsem pri proizvodnji. Za vir se v večini primerov uporabljajo točno specifične rastline, ki so v veliki meri sajene na istih poljih več let zapored. To vodi do razvoja parazitov in bolezni, ki uspešneje napadajo monokulture. S tem pada produkcija in se širijo površine. S širjenjem površin namenjeni tej proizvodnji pa začnejo izginjati številne rastline. Temu so izpostavljene tako rastline namenjene za hrano kakor tudi divje vrste. Z izginjanjem rastlin se v težavah znajdejo tudi različne vrste žuželk, ki so izpostavljene samo eni vrsti hrane. Zaradi vseh teh vzajemno delujočih dejavnikov moramo proizvodnjo bioenergije zelo previdno načrtovati in izvajati. Saj lahko z nepremišljenim ravnanjem naredimo več škode kot koristi.


VIRI[]

http://www.renewableenergyworld.com

http://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy

Advertisement